Flora

Flora je krovni pojem te rastlinske abecede. Pomeni rastlinstvo, ki ga najdemo na določenem območju – zamejujejo ga lahko regija, država ali celina.[1] Botaniki proučujejo alpsko, morsko, stepsko in mnoge druge flore. Ob prostorski lahko govorimo tudi o časovni dimenziji: flore ločujemo glede na različna geološka obdobja (karbonska, glacialna, recentna idr.).[2]

Floristika je botanična panoga, ki se ukvarja z vegetacijo nekega območja, flora pa je tudi naziv strokovne knjige, v kateri so zbrane rastlinske vrste z izbrane lokacije. Sodobno delo na to temo je Mala flora Slovenije. V nadaljevanju pa se oziram v preteklost, k začetkom slovenske floristike.

Sledimo jim v dobo razsvetljenstva, ki je prinesla znanstveno, sistematično vodeno misel in raziskovanje. Pomembna imena 18. stoletja so tako denimo Scopoli, Hacquet in Zois. A še preden si ogledamo prvo slovensko znanstveno naravoslovno knjigo iz te dobe, se ustavimo v predhodnem stoletju, pri znamenitem kranjskem polihistorju.
Slava vojvodine Kranjske (1689) Janeza Vajkarda Valvasorja je za slovenski prostor izredno dragoceno delo: avtor na podlagi svojih poti in opazovanj opisuje slovenske kraje, ljudi in njihove navade ter prinaša izčrpne podatke o zgodovini in naravi dežele Kranjske. Slava morda ni znanstveno delo v pomenu, kot ga pripisujejo knjigam iz naslednjih stoletij, a ima s svojo bogato vsebino neizmerno vrednost.
Med številnimi področji, ki jih je Valvasor skrbno popisal, so tudi rastline na Kranjskem. O njih beremo v 3. knjigi Slave. Avtor je v sedmih poglavjih predstavil kulturne rastline (žita, stročnice in sadna drevesa) in divje rastline (zelišča, cvetlice, drevesa ter nizke zemeljske rastline, med slednje je mdr. uvrstil borovnice, mahovnice, gobe). Uvodoma pa je zapisal: “Rastlin, kot so drevesa, zelišča, koreni, cvetlice in vsakovrstni tako za hrano kot tudi za poživitev primerni sadeži, najdemo na Kranjskem najrazličnejše rodove in vrste v tako veliki raznovrstnosti, da bi pri bralcu zbudil samo naveličanost, če bi opisal prav vse njihove zvrsti. Zato jih nameravam imenovati samo nekaj /…/”[3] Čeprav drži nasprotno in to imenitno branje zbudi vse kaj drugega kot naveličanost, Slavo na tem mestu zapiram in se posvetim slabo stoletje mlajši knjigi.

Giovanni Antonio Scopoli (1723–1788) je bil italijanski zdravnik, ki je sredi 18. stoletja nastopil službo v idrijskem rudniku živega srebra. Ob službi se je z velikim zanimanjem posvečal botaniki in v več letih raziskal gorovje, gozdove, polja in travnike na Kranjskem. Opažanja je leta 1760 zbral v obsežni knjigi Flora Kranjske (Flora carniolica exhibens plantas Carnioliae indigenas et distributas in classes naturales cum differentiis specificis, synonymis recentiorum, locis natalibus, nominibus incolarum, observationibus selectis, viribus medicis.).[4] Na več kot 600 straneh je v latinščini opisal več kot 1000 rastlin. Razdelil jih je v 33 razredov (Classis), začenši s Fungi (glive), Algae (alge), Musci (mahovi), Filices (praproti) … vse do razreda Calycifibrae (Calyciflorae), v katerem najdemo denimo hruško in ribez.[5] Rastline v knjigi je opremil s pripisi o uporabnosti v zdravilstvu. Leta 1772 je izšla druga Scopolijeva Flora Kranjske (Flora Carniolica exhibens plantas Carnioliae indigenas et distributas in classes, genera, species, varietates, ordine Linnaeano. Editio secunda aucta et reformata.). Prinesla je še več rastlinskih vrst in bila je opremljena z risbami.[6]

Flora Carniolica velja za prvo znanstveno knjigo pri nas, Scopoli pa je bil priznan in čislan znanstvenik. Odmeve tega najdemo tudi v časopisih 19. stoletja. Denimo v Ljubljanskem zvonu je Ivan Šubic leta 1882 (po knjigi prof. Viljema Vossa) pripravil kratko predstavitev Scopolijevega življenja in dela. Za časopis Učiteljski tovariš pa je Franc Kocbek leta 1888 spisal obsežnejšo serijo člankov o “dr. Ivanu Antonu Scopoliju”. Bralcu in bralki so vsi na voljo v digitalni čitalnici dLib.si.

Po Scopoliju je poimenovan rod cvetlic Scopolia. Ilustrirana je vrsta kranjska bunika (kranjski volčič), latinsko Scopolia carniolica:

Je strupena, pripada pa družini razhudnikovk, v katero sodijo tudi vrtnine krompir, paradižnik in paprika.

Nadaljnje branje: flora Malega gaja

Na blogu je znatno število zapisov posvečeno prav flori bližnje okolice.
V digitalnih herbarijih so denimo predstavljeni gozdne in poletne cvetlice, sadna drevesa in grmi ter drugi izbrani listavci in iglavci.
Tukaj pa sem opisala močvirnat svet na Produ (s sistemom tekočih in stoječih voda) in tule še malo podrobneje eno od tamkajšnjih mlakuž.

---

Opombe – literatura:

[1] Geslo: flora, v: Botanični terminološki slovar, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/botanicni#v.
[2] Geslo: flora, v: Geološki terminološki slovar, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/geoloski#v.
[3] Janez Vajkard Valvasor, Čast in slava vojvodine Kranjske (prevod Doris Debenjak idr., Ljubljana, 2013), 1. zvezek, 3. knjiga, str. 346.
[4] Zmagoslav Bufon: Scopoli, Giovanni Antonio (1723–1788), v: Slovenska biografija (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013), http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi554298/#slovenski-biografski-leksikon.
[5] Joannis Antonii Scopoli, Flora Carniolica … (Dunaj, 1760), https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEE4DHWW.
[6] Bufon, prav tam.