Digitalni herbarij 3: Cvetovi dreves in grmov z užitnimi plodovi

Med znanilce pomladi sodijo tudi cvetoča sadna drevesa in grmi, ki, po dolgi zimi, s spomladanskimi sončnimi žarki pridobivajo nove življenjske moči. Veliko značilnih sadnih vrst (v celinskem območju) cveti marca in aprila (nekatere še pred olistanjem), nekaj pa jih svoje lepe cvetove prihrani za majski in zgodnjepoletni čas. V zadnjih treh mesecih sem na sprehodih po naravi odkrivala tiste cvetoče lesne rastline, ki dajejo užitne plodove, in zbirala njihove imenitne podobe. Nekaj jih predstavljam v današnjem tretjem digitalnem herbariju. V ospredju so seveda cvetovi, pri dosti primerih pa je na slikah dodan še kakšen razpoznavni znak za določanje rastlin (lubje, listi ipd.).

Mačice

Pregled začenjamo z rastlinami, ki imajo ločene ženske in moške cvetove (mačice). Njihovi plodovi niso sladko sočno sadje kot večina drugih iz današnjega prispevka, a so prav tako okusni in hranljivi: lešniki, orehi in kostanji.

Navadna leska (Corylus avellana), grm iz družine leskovk, že zelo zgodaj požene moške mačice, ob njih se razvijejo še majhni ženski cvetovi z vidnimi rdečimi vratovi pestičev. Na drugi sliki sem ujela tudi plod, ki se je od lanske jeseni na grmu obdržal še do aprila:
leska

Navadni oreh (Juglans regia) iz družine orehovk:
oreh

Pravi kostanj (Castanea sativa) iz družine bukovk cveti šele konec maja in junija:
pravi-kostanj

Le zanimivost: navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum) iz družine divjekostanjevk ni sorodnik pravega kostanja. Njuni plodovi so si po videzu podobni, a divjega kostanja ne jemo. Uporablja se v ljudskem zdravilstvu. Lepa socvetja, lati, kot lampijoni krasijo krošnjo, na manjši sliki je še posamezni odpadli cvet:
divji-kostanj

Rod Prunus

Rod Prunus (družina rožnic) obsega veliko število sadnih dreves, od breskve do mandljevca in mnogo vrst vmes. Oglejmo si nekaj slednjih.

Marelica (Prunus armeniaca) cveti med prvimi:
marelica

Češnja (Prunus avium) ima divje in gojene oblike. Divje (prva slika) najdemo denimo ob gozdnih robovih. Češnjo prepoznamo po progastem deblu (druga slika). Domače, gojene oblike (tretja in četrta slika) imajo ponavadi večje in slajše plodove kot divje češnje.
cesnja

Črni trn (Prunus spinosa) je grm. Zanimivo je, da so njegovi majhni modri plodovi užitni šele po zmrzali.
crni-trn

Sliva (Prunus domestica) izvira iz črnega trna. Pod drevesom so pognale nove mlade rastline:
sliva

Sliva ima več podvrst: mirabele, ringloji, češplje. Vseh sort za ta prispevek nisem razpoznala, čeprav sem na sprehodih srečala mnogo cvetočih “prunusov”, ki bi morda lahko sodili v to skupino. Na sliki je eden izmed njih:
margolana

Med nabiranjem fotografij sem naletela tudi na krasno drevo z rdečerjavimi listi in belimi ali rahlo rožnatimi cvetovi. Po pregledu slik v literaturi (seznam na koncu prispevka) sodeč, bi morda lahko šlo za okrasno (neužitno) obliko češnjaste slive ali mirabolane (Prunus cerasifera), ki se sicer pojavlja tudi v zelenolistni obliki. Na slikah so rdečelistni primerki z različnih lokacij:
cesnjasta-sliva

Hruška in jablana

Pri teh dveh vrstah sem nekoliko podrobneje spremljala razvoj cveta do oblikovanja plodu. Obe pripadata družini rožnic.

“Kockasta” skorja, cvetovi in plodovi navadne hruške (Pyrus communis):
hruska

Jablana (Malus domestica):
jablana

Sadni grmi

Na prvi pogled nenavadno se v družbi velikih dreves in grmov znajde majhna borovnica (Vaccinium myrtillus) iz družine vresovk (slika levo). A tudi ta vrsta sodi med pritlikave grme (olesenel pa je le njen spodnji del). Na desni sliki je neka gojena vrsta ameriške borovnice z vrta.
borovnica

Nekoliko negotovosti je bilo tudi pri določanju vrst iz rodu ribeza (družina kosmuljevk). Za kateri vrsti gre, bom bolj zanesljivo vedela čez nekaj tednov, ko bodo dozoreli in se obarvali plodovi, za sedaj pa na levi sliki določam črni ribez (Ribes nigrum) in na desni rdeči ribez (Ribes rubrum), pri katerem so ob cvetovih vidni tudi že plodovi:
ribez

Cvet malinjaka (Rubus idaeus) iz družine rožnic:
malinjak

Naslednje rastline iz izbora prej nisem poznala. Na sprehodu, med iskanjem sadnih vrst, sem v grmovju naključno uzrla živo rdeče cvetove. Zdeli so se mi zelo lepi in sem jih mimogrede fotografirala. Šele med pregledovanjem slik v literaturi sem sklenila, da to verjetno ne more biti nič drugega kot japonska kutina (Chaenomeles sp.) iz družine rožnic – in tudi njeni plodovi so užitni, iz njih delajo marmelado.
japonska-kutina

To še ni vse

Ostanejo nam še tri sadne lesne rastline.

Še en lepo cvetoč grm, navadni šipek (Rosa canina) iz družine rožnic, je sorodnik vrtnice. Šipkove plodove uporabljajo za pripravo marmelade in čaja, ima pa tako velike cvetove:
sipek1

sipek2

Enovrati glog (Crataegus monogyna), grm iz družine rožnic, je zdravilna rastlina (za srce), iz plodov kuhajo tudi marmelado. Ime je dobil po pestiču, ki ima le en vrat (kajti njegov sorodnik navadni glog ima dva vratova pestiča).
enovrati-glog

Bela murva (Morus alba) iz družine murvovk ima drobne zelenkaste cvetove:
bela-murva

***

Večina teh lesnih vrst je cvetela in odcvetela že spomladi, v teh junijskih dneh jih cveti le še nekaj (gl. datume na slikah). A čeprav lahko pisane cvetoče prizore sadnih dreves in grmov občudujemo razmeroma kratek čas v letu, se tudi kasneje na njih odvija nekaj pomembnega: rast in zorenje zdravih in okusnih plodov.

DODATEK: pri določanju posameznih vrst sem njihova imena večkrat preverila, na nekaj negotovih primerov sem v besedilu posebej opomnila. Ker ni mogoče povsem izključiti možnosti pomote, ne bo odveč ponoviti opozorila: v naravi za prehrano nabiramo le tiste rastline, ki jih dobro poznamo in za katere na podlagi cvetov, listov in seveda plodov lahko zanesljivo določimo, v katero užitno vrsto sodijo.


Opombe – viri za razpoznavanje vrst:

* Meike Bosch, Drevesa : prepoznavanje po listih : 64 listavcev in iglavcev (Kranj, 2018).
* Drevesa in grmi : enostavno in zanesljivo določanje (Kranj, 2005).
* Jean-Denis Godet, Domača drevesa in grmi (Radovljica, 2000).
* Joachim Mayer in Heinz-Werner Schwegler, Katero drevo je to? : drevesa, grmi, okrasne lesnate rastline (Kranj, 2005).
* Thomas Schauer in Claus Caspari, Rastlinski vodnik (Ljubljana, 2008).
* Margot in Roland Spohn, Katero drevo je to? (Kranj, 2008).
* Georg Zauner, Listavci : Spoznavanje in določanje listavcev v naravi in nasadih (Ljubljana, 2000).