Digitalni herbarij 1: Spoznavanje gozdnih cvetlic

Pred kratkim sem med pospravljanjem omare naletela na šolski herbarij, ki sem ga izdelala pri pouku spoznavanja narave v 5. razredu. Kot razkriva naslovnica, vsebuje “25 cvetic, trav, listov / slovenska in latinska imena / druge lastnosti”, nabirala pa sem jih “od 1. do 8. junija”. Stari šolski izdelki so kar prijeten spomin in menim, da je ustvarjanje herbarija za učence lepa in koristna izkušnja. Verjetno pa se mi takrat davno ni zdelo tako. Bežno se spomnim, da sem se domače naloge lotila malce pozno in sem pri doseganju “kvote” 25 rastlin imela nekaj težav, zato sem v herbarij vključila tudi lipov cvet, kar v kuhinjski omari pa sem “nabrala” lovorov list. In tudi tako je bila naloga opravljena.

solski-herbarij
Iz šolskega herbarija: hren, navadna kislica, črna detelja in lovorov list

Danes, po mnogih letih, ponavljam vajo izdelave herbarija; tokrat v digitalni obliki.
Spomladi, ko se je začela prebujati narava, sem na gozdnih sprehodih občudovala pisano množico različnih cvetlic. Želela sem jim poiskati tudi imena. Rastline sem fotografirala, nato pa, s pomočjo več knjižic, po njihovih razpoznavnih znakih skušala ugotoviti, v katero vrsto sodijo.
V nadaljevanju predstavljam nekaj izbranih gozdnih cvetlic.
Pri večini rastlin mi je uspelo priti do osnovne taksonomske kategorije – vrste. Nekaj cvetlic pa nastopa z več vrstami, ki so si med seboj precej podobne, in jih je zato težje razlikovati. Pri teh primerih sem ob sliko napisala bolj splošno ime rodu in zraven pripisala, v katerih sorodnih vrstah se cvetlice pojavljajo. Identificiranje rastlin je malce otežilo tudi dejstvo, da sem se pri fotografiranju osredotočila na cvet, listi pa so, tudi zaradi gostega gozdnega rastja, včasih ostali nekoliko skriti.
Vse cvetlice iz tega prispevka sem v gozdu opazovala aprila. Te zgodnjespomladanske cvetlice v gozdovih najdemo v času, ko drevesne krošnje še niso ozelenele in do tal pride dovolj svetlobe; do današnjega dne so torej mnoge že precvetele. Vse cvetlice so bile fotografirane v gozdu; kar pa še ne pomeni, da je rastišče vseh omejeno izključno na ta življenjski prostor; nekatere najdemo tudi drugod. So pa vse omenjene za gozd dovolj značilne, da sem jih uvrstila v ta prispevek. (Druge rože, denimo travniške, pridejo na vrsto kdaj drugič.)
V seznamu na koncu prispevka so navedene knjige in knjižice, s katerimi sem si pomagala pri razpoznavanju gozdnih cvetlic. Pri tem se mi je zelo koristna zdela razporeditev cvetlic po barvah cvetov, saj je pregledna in laiku najbolj prijazna. Za današnji – krajši – prispevek pa bo zadostovala bolj naključna razporeditev rastlin; sem pa upoštevala njihove sorodstvene povezave v različnih botaničnih družinah.

***

Začnimo s cvetlicami iz družine srhkolistovk (Boraginaceae). Na prvi pogled zelo podobni sta si spomladanska torilnica (Omphalodes verna) in spominčica. Ločim ju že po tem, da so pri prvi venčni listi zrasli skupaj, pri drugi pa rastejo ločeno (razlikujeta pa se seveda tudi po zelenih listih). Dve podobni vrsti iz rodu spominčic sta gozdna spominčica (Myosotis sylvatica) in močvirska spominčica (Myosotis palustris).

torilnica-spomincica
Spomladanska torilnica in spominčica

Njihov sorodnik je še navadni pljučnik (Pulmonaria officinalis) z lepimi cvetovi v več odtenkih; za njegove liste pa so značilne majhne bele lise.

navadni-pljučnik
Navadni pljučnik

***

Tri predstavnike sem našla tudi iz družine zlatičevk (Ranunculaceae). Podlesna vetrnica (Anemone nemorosa) spomladi pobeli gozdna tla. Tudi navadni jetrnik (Hepatica nobilis) je zelo značilna spomladanska gozdna rožica. Navadno kalužnico (Caltha palustris) pa najdemo na bolj vlažnih tleh. Pri vseh iz cveta na podoben način gleda šopek prašnikov.

vetrnica-jetrnik-kaluznica
Podlesna vetrnica, navadni jetrnik, navadna kalužnica (klik na sliko za povečavo)

***

Družino košaric ali nebinovk (Asteraceae) poznamo že z vrta. V gozdu pa sem mdr. našla navadni lapuh (Tussilago farfara) in dve roži, ki ju previdno uvrščam v rod repuha: navadni repuh (Petasites hybridus) s cvetovi v roza odtenkih in beli repuh (Petasites albus).

lapuh-repuh2x
Lapuh in repuh (klik na sliko za povečavo)

***

Druge rastline pa predstavljam kot zgolj posamezne predstavnice botaničnih družin.

Rod vijolic iz družine vijoličevk (Violaceae) sem v literaturi našla predstavljenega v številnih vrstah. Zelo podobni sta si pasja vijolica (Viola canina) in dišeča vijolica (Viola odorata), obe vijolične barve. Prav tako sta med sabo slični pisani divja vijolica (Viola tricolor) in njivska vijolica (Viola arvensis). Še en podoben par sta vijolična gozdna vijolica (Viola reichenbachiana) in nekoliko svetlejša rivinova vijolica (Viola riviniana). Vijolico na sliki pa bi morda uvrstila med gozdne vijolice

vijolica
Vijolica

***

Modro-vijolična spomladanska roža s cvetovi, ki me spominjajo na premikanje vetrnice, je navadni zimzelen (Vinca minor) iz družine z zanimivim imenom pasjestrupovke (Apocynaceae).

navadni-zimzelen
Navadni zimzelen

***

Naslednja rastlina je navadno tevje (Hacquetia epipactis) iz družine kobulnic (Apiaceae). Okoli okroglega rumenega socvetja so nanizani zeleni ogrinjalni listi.

navadno-tevje2
Navadno tevje

***

Podobnih barv je tudi spiralastolistni vraničnik (Chrysosplenium alternifolium) iz družine kamnokrečevk (Saxifragaceae).

spiralastolistni-vranicnik
Spiralastolistni vraničnik

***

Strupeni navadni volčin (Daphne mezereum) iz družine volčinovk (Thymelaeaceae) je pravzaprav grm. Razvije rdeče plodove, najprej pa ima take cvetove:

navadni-volcin
Navadni volčin

***

Cvetovi t. i. mrtvih kopriv nastopajo v več barvah (beli, rumeni, rdečkasti, vijolični). Rastlino na spodnji sliki pa s pridržkom imenujem za velecvetno mrtvo koprivo (Lamium orvala), iz družine ustnatic (Lamiaceae).
(Ni sorodnica žgoče velike ali male koprive (Urtica dioica in Urtica urens).)

mrtva-kopriva
Mrtva kopriva

***

Predstavljenih je le nekaj cvetlic, ki so v gozdu zacvetele na letošnjo pomlad. Narava seveda skriva še mnogo drugih, a raziskovanje bo moralo počakati na prihodnje leto.


Opombe – viri za razpoznavanje cvetlic:

* Wolfgang Lippert, Travniške cvetlice (Ljubljana, 1993).
* Barbara Bajd, ilustrator Jože Glad, Moje prve spomladanske cvetlice (Ljubljana, 2002).
* Cvetlice : enostavno in zanesljivo določanje (Kranj, 2005).
* Meta Krese, ilustratorka Zagorka Simić, 100 travniških rastlin Slovenije (Ljubljana, 2003).
* Elvica Velikonja in botanični krožek OŠ Otlica, Kako jim rečemo pri nas (Predmeja, 2004).