Digitalni herbarij 2: Poletne cvetlice

V teh junijskih dneh je narava v polnem razcvetu. Gozdovi so bujno ozeleneli, vrtne gredice se polnijo z rastočimi posevki, pisane cvetlice pa najdemo na najrazličnejših koncih; travnikih, poljih, gozdnih robovih, ob poteh, nekatere pokukajo še iz betonskih razpok. Z današnjim drugim digitalnim herbarijem bom zabeležila nekaj tipičnih poletnih cvetlic, ki jih najdemo na omenjenih rastiščih.

Z nekaj nedavnih sprehodov sem se znova vrnila s kupom fotografij travniških, obpotnih in obgozdnih rož. Ko sem se jim, ponovno s pomočjo knjig, namenila poiskati imena, sem jih morala razdeliti v tri skupine. V prvo skupino sodijo cvetlice, za naše okolje tako značilne, da z njihovim določanjem ni večjih težav. Drugi skupini sem nadela oznako “morda”; to so cvetlice, ki se pojavljajo v več sorodnih vrstah oziroma so si celo različne vrste med seboj tako podobne, da sem jih nekoliko težje razlikovala; na to bom med naštevanjem posebej opomnila. Kar precej cvetlic pa je pristalo v tretji skupini, z značko “neznano”. Te so se tokrat izmaknile določitvi in poimenovanju; vseh je tako preveč za en sam blogerski zapis, raziskovanje in opazovanje rastlin pa je zame zanimivo početje, tako da bodo te neznane cvetlice lahko počakale še na drugo priložnost.

Med iskanjem rož in brskanjem po knjigah (seznam na koncu članka) sem izvedela, da pojavljanje cvetlic na različnih mestih ni tako naključno, kot se nam utegne zdeti na prvi pogled; kamorkoli se namreč ozremo, narava kipi od življenja, in cvetlice nas spremljajo na vsakem koraku. S podrobnejšim opazovanjem pa razločimo različne vrste rastišč, ki dajejo dom različnim rastlinskim združbam. Veliko število cvetlic sem našla na travnikih. Travniki so sicer v veliki meri nastali s človekovim posegom v naravno okolje (kmetovanje in krčenje gozdov). Pri tem so močno gnojeni ali obdelani travniki za mnoge cvetlice neugoden življenjski prostor; večinoma se bolje počutijo na suhih, negnojenih travnikih, ki so tako veliko bolj pisani. Nekatere cvetlice, kot sta poljski mak in navadni potrošnik, prej kot na travnikih najdemo ob poljih in cestah. Nekaj cvetlic, ki sem jih ujela na poletnih sprehodih, pa lepo uspeva tudi ob robu gozda (denimo klinček, cvetlica čudovito intenzivne roza barve).

***

Pregled začenjam s cvetlicami iz družine metuljnic (Fabaceae), ki so na travnikih zastopane v lepem številu.
Črno deteljo (Trifolium pratense) in plazečo deteljo (Trifolium repens) enostavno prepoznamo:

detelja2x

Hmeljna metelka (Medicago lupulina) z drobnimi rumenimi cvetovi in ptičja grašica (Vicia cracca) z vijoličnimi:

meteljka-grasica

Vse omenjene na območju cveta razvijejo plod – strok različnih oblik. Pri navadni nokoti (Lotus corniculatus) je na desni sliki viden tudi podolgovati rjavi strok:

nokota-plod

***

Več rastlin pripada družini klinčnic (Caryophyllaceae). Iz istega rodu sta beli slizek (Silene latifolia) in pokalica (Silene vulgaris):

slizek-pokalica

Na robu gozda sem našla njunega sorodnika iz iste družine. Navadni klinček (Dianthus carthusianorum), divji klinček (Dianthus sylvestris), srhki klinček (Dianthus armeria) in deltasti klinček (Dianthus deltoides) so sorodne vrste, po obliki zelenih listov pa sklepam, da je na sliki deltasti klinček (imenovan tudi deltasti nageljček):

klincek

Na bolj vlažnih rastiščih najdemo kukavičjo lučco (Lychnis flos-cuculi):

lucca

Zvezdice iz iste družine so zale cvetlice, ki z gosto rastočimi cvetovi izgledajo kot majhni biseri. Rastlino na sliki previdno imenujem za travnato zvezdico (Stellaria graminea), njeni podobni sorodnici sta sicer še velecvetna zvezdica (Stellaria holostea) in navadna zvezdica, kurja črevca (Stellaria media).

zvezdica

***

Iz družine brščevk (Rubiaceae) sem našla dve rastlini s številnimi drobnimi cvetovi, pravo lakoto (Galium verum) in belo lakoto (Galium album):

lakota2x

***

Prepoznavni predstavniki družine košaric ali nebinovk (Asteraceae) so navadna (travniška) ivanjščica (Leucanthemum vulgare), navadna marjetica (Bellis perennis) in navadni rman (Achillea milefolium); klik na sliko za povečavo:

ivanjscica-marjetica-rman

Z manj gotovosti sem določila dva njuna sorodnika iz te družine, navadni glavinec (Centaurea jacea) in njivski osat (Cirsium arvense):

glavinec-osat

***

Sorodne in med seboj podobne vrste sedmerolistni petoprstnik (Potentilla heptaphylla), gosji petoprstnik (Potentilla anserina), pomladanski petoprstnik (Potentilla tabernaemontani), plazeči petoprstnik (Potentilla reptans) in srčna moč (Potentilla erecta) so iz družine rožnic (Rosaceae). Menim pa, da sem na naslednjih dveh slikah ujela plazečega petoprstnika; na desni strani so vidne njegove pritlike, s katerimi se plazi po tleh in ukoreninja:

petoprstnik

***

Navadnega potrošnika (Cichorium intybus) iz družine radičevk (Cichoriaceae) ne moti pusta okolica:

potrosnik  potrosnik-2019

***

Poljski mak (Papaver rhoeas) iz družine makovk (Papaveraceae) sem našla v bližini železniške proge:

mak

***

Ripeča zlatica (Ranunculus acris) iz družine zlatičnic (Ranunculaceae), ena najbolj prepoznavnih travniških rož:

zlatica

***

Na naslednjih slikah s pridržkom določam razprostrto zvončico (Campanula patula) in klobčasto zvončico (Campanula glomerata) iz družine zvončičevk (Campanulaceae):

zvoncica2x

***

Navadni gabez (Symphytum officinale) iz družine srhkolistovk (Boraginaceae) lahko uporabimo za pripravo tekočega gnojila za vrt:

gabez

***

Travniška kadulja (Salvia pratensis) iz družine ustnatic (Lamiaceae):

kadulja

***

Slak se rad pojavi tudi na vrtovih, kjer se ovija okoli vrtnin. Na sliki bi morda lahko bil njivski slak (Convolvulus arvensis) iz družine slakovk (Convolvulaceae). (Poznamo pa tudi  navadni plotni slak (Calystegia sepium).)

slak

***

Črni lučnik (Verbascum nigrum) iz družine črnobinovk (Scrophulariaceae):

lucnik

***

Divji luk (Allium scorodoprasum) iz družine lukovk (Alliaceae):

luk

***

Zadnja rastlina iz današnjega prispevka mi je verjetno vzela še največ časa in premisleka, v katero vrsto spada. Obstajajo namreč tri vrste vijoličnih cvetlic, ki so si med seboj zelo podobne: njivsko grabljišče (Knautia arvensis), navadni grintavec (Scabiosa columbaria) in travniška izjevka (Succisa pratensis); vse so sicer iz družine ščetičevk (Dipsacaceae). Cvetlice na slikah mi ni uspelo razpoznati, ta izziv naj ostane za kdaj drugič:

neznanka


Opombe – viri:

* Wolfgang Lippert, Travniške cvetlice (Ljubljana, 1993).
* Cvetlice : enostavno in zanesljivo določanje (Kranj, 2005).
* Meta Krese, ilustratorka Zagorka Simić, 100 travniških rastlin Slovenije (Ljubljana, 2003).
* Elvica Velikonja in botanični krožek OŠ Otlica, Kako jim rečemo pri nas (Predmeja, 2004).