Digitalni herbarij 5: Iglavci eksoti

Iglavci ali storžnjaki, ki skupaj z ginkovci in sagovci sodijo v skupino golosemenk[1], naseljujejo večinoma gozdove v hladnejših območjih severne poloble – tam, kjer listavci ne uspevajo več – najdemo pa jih tudi na rastiščih drugod po svetu.[2]
Prvotno, še pred intenzivnejšim človekovim posegom, so drevesa rasla (in rastejo) v svojem naravnem okolju, posamezne vrste so prilagojene njegovemu značilnemu podnebju, rastišču ter drugim rastlinskim in živalskim vrstam. Pri nas, denimo, so avtohtoni, domači iglavci navadna smreka, bela jelka, rdeči bor idr.; ogledali smo si jih v četrtem digitalnem herbariju. Z globalnim povezovanjem in izmenjavami pa so ljudje v domače okolje začeli prinašati tujerodne vrste. Pri nas se je vnos eksotičnih vrst izraziteje začel v 19. stoletju, tujerodna drevesa so vnašali tako v gozdove kot v parke; iglavci so nenazadnje priljubljeni tudi kot okrasna drevesa na zelenicah in dvoriščih in se pojavljajo v številnih kultivarjih.

Digitalni herbarij 4: Listavci in iglavci

Ob skorajšnjem začetku koledarske jeseni listavci počasi dobivajo živobarvno, pisano podobo. Še nekaj tednov in drevesa se bodo otresla svojih listov; tako se pripravijo za zimsko “varčevanje” z energijo. S tem bodo izgubila tudi najznačilnejši prepoznavni znak, po katerem ločujemo posamezne drevesne vrste. Avgusta sem začela (in septembra pohitela) z zbiranjem podob listavcev – pa tudi iglavcev, ki jih predstavljam v današnjem digitalnem herbariju.

Digitalni herbarij 3: Cvetovi dreves in grmov z užitnimi plodovi

Med znanilce pomladi sodijo tudi cvetoča sadna drevesa in grmi, ki, po dolgi zimi, s spomladanskimi sončnimi žarki pridobivajo nove življenjske moči. Veliko značilnih sadnih vrst (v celinskem območju) cveti marca in aprila (nekatere še pred olistanjem), nekaj pa jih cvetove prihrani za majski in zgodnjepoletni čas. V zadnjih treh mesecih sem na sprehodih po naravi odkrivala tiste cvetoče lesne rastline, ki dajejo užitne plodove, in zbirala njihove imenitne podobe. Nekaj jih predstavljam v današnjem tretjem digitalnem herbariju. V ospredju so seveda cvetovi, pri dosti primerih pa je na slikah dodan še kakšen razpoznavni znak za določanje rastlin (lubje, listi ipd.).

Digitalni herbarij 2: Poletne cvetlice

V teh junijskih dneh je narava v polnem razcvetu. Gozdovi so bujno ozeleneli, vrtne gredice se polnijo z rastočimi posevki, pisane cvetlice pa najdemo na najrazličnejših koncih; travnikih, poljih, gozdnih robovih, ob poteh, nekatere pokukajo še iz betonskih razpok. Z današnjim drugim digitalnim herbarijem bom zabeležila nekaj tipičnih poletnih cvetlic, ki jih najdemo na omenjenih rastiščih.

Digitalni herbarij 1: Spoznavanje gozdnih cvetlic

Pred kratkim sem med pospravljanjem omare naletela na šolski herbarij, ki sem ga izdelala pri pouku spoznavanja narave v 5. razredu. Kot razkriva naslovnica, vsebuje “25 cvetic, trav, listov / slovenska in latinska imena / druge lastnosti”, nabirala pa sem jih “od 1. do 8. junija”. Stari šolski izdelki so kar prijeten spomin in menim, da je ustvarjanje herbarija za učence lepa in koristna izkušnja. Verjetno pa se mi takrat davno ni zdelo tako. Bežno se spomnim, da sem se domače naloge lotila malce pozno in sem pri doseganju “kvote” 25 rastlin imela nekaj težav, zato sem v herbarij vključila tudi lipov cvet, kar v kuhinjski omari pa sem “nabrala” lovorov list. In tudi tako je bila naloga opravljena.