Šola v naravi 5

Listi, 2. del: Vsiljivci in jedci ter zaščita

V včerajšnjem prispevku sem predstavila nekaj zanimivosti o oblikah, v katerih se pojavljajo rastlinski listi. Danes so na vrsti težave in bolezni listov, listi kot hrana ter različne prilagoditve listov, ki služijo za zaščito rastlin.

***

Oglejmo si nekaj ilustracij.

Navadni divji kostanj lahko prizadene več nevšečnosti. Bolezen listno sušico, ki se kaže z rumeno obrobljenimi rjavimi pegami, drevesu zadane gliva. (Nekoliko podobne simptome lahko povzroči tudi metulj listni zavrtač divjega kostanja.) Neki drugi glivi pa pripisujemo bele madeže, tj. pepelovka divjega kostanja.
navadni-divji-kostanj

Gliva je kriva tudi za značilne madeže na listih hrušk (slika). Hruševa rja napade hruško in brin.
hruska

Izrastke v obliki kapljic na listih bukve imenujemo šiške. Povzročijo jih ličinke žuželke hržice, ki se hranijo na listu.
bukev-siska

Tudi na šipku se pojavljajo šiške; šipkova šiška izgleda kot kepica mahu, povzročijo pa jo ličinke šipkove ose šiškarice.
sipek-siska

Ne prehudo nadlogo za šipek predstavlja še ena žuželka, čebela s prikupnim imenom listorezka ali krojačica. Njene sledove opazimo kot pravilno izrezane polkrogce na listih. Vendar se ta čebela z listi ne prehranjuje, pač pa polkroge izrezuje, da iz njih zgradi gnezdo. Je koristna opraševalka.
sipek-listorezka-krojacica

Poglejmo še na vrt. Preglavice vrtnarjem povzročajo žuželke, polži in ptice, ki objedajo liste (in plodove, korenine …).
Luknjice v listih rukole je najbrž zakrivil bolhač:
rukola-bolhac
Liste rdeče pese je verjetno oskubil polž:
rdeca-pesa
Neka žuželka je prav po sredini pregriznila glavno listno žilo te pekoče paprike; zanimivo pa je, da zaradi tega list ni videti prav nič prizadet (med levim in desnim posnetkom – gre za isti list – je pretekel mesec dni):
cili-preluknjan

Listne uši so na vrtu znana nadloga, naravno pomoč pa vrtnarjem nudijo pikapolonice, ki se hranijo z ušmi.
pikapolonica

Vrtnarjem razne živali predstavljajo precejšnje težave, a žuželke imajo isti cilj kot ljudje – le najesti se želijo hranljivih listov. Spomnimo na nekaj rastlin, ki jih gojimo zaradi listov, bogatih z vitamini in vlakninami; zelje, ohrovt in solata:
listi-zelenjava-hrana

Zelišči rožmarin in pehtran:
rozmarin-pehtran

Preglejmo še nekaj ukrepov, mehanizmov ali prilagoditev, s katerimi se rastlina obvaruje pred raznimi vplivi iz okolja, od rastlinojedih žuželk do suše in vročine.

Zanimiv pojav so žleze, ki jih najdemo na steblih ali pecljih listov. Čemu služijo žleze pri rastlinah? Različno; tiste v cvetovih izločajo medičino, ki privablja opraševalce; žleze, ki se nahajajo zunaj cveta, pa z medičino privabljajo denimo mravlje, ki rastlino varujejo pred drugimi žuželkami. Na slikah so žleze na pecljih listov češnje (levo) in žleze tujerodne cvetlice žlezave nedotike (na sredini); po njenih listih se sprehaja mravlja (desno) – klik na sliko za povečavo:
cesnja-zlezava-nedotika-mravlja

Listi afriške vijolice (priljubljene sobne rastline, ki ni sorodnica “naših” vijolic) so porasli z laski ali trihomi, ki v naravnem okolju rastlino varujejo tako pred preveliko izgubo vode kot pred lačnimi vsiljivci. Kopriva gre pri obrambi pred rastlinojedci še korak dlje; njeni žgalni laski vsebujejo dražeče snovi, ki odvračajo poskuse napadalcev – klik na sliko za povečavo:
afriska-vijolica-kopriva

Sukulenti ali sočnice je skupno ime za rastline suhih okolij, ki vodo shranjujejo v mesnatih rastlinskih organih. Poznamo več skupin sukulentov: koreninske, stebelne in listne. Listni sočnici sta npr. aloe vera in netresk:
aloe-vera-netresk

***

Ilustracije, ki jih navajam v tem pregledu, so le osnovni nastavki za nekatere teme o listih. Svet dejstev o rastlinskih listih je neizčrpen in ga je z enim ali dvema zapisoma seveda nemogoče zajeti. Vsaka od rastlinskih vrst je namreč edinstvena in vredna spoznavanja – opazujmo jih na okenski polici doma, na vrtu, travniku in v gozdu


Viri:

* David Attenborough, Zasebno življenje rastlin (Ljubljana, 1996).
* Botanični terminološki slovar, https://fran.si.
* David Burnie, Rastline (Murska Sobota, 1995).
* O afriški vijolici: https://www.sciencephoto.com/media/801437/view/african-violet-leaf-surface-with-trichomes-sem.
* O čebeli krojačici: https://www.gardeningknowhow.com/ornamental/flowers/roses/roses-have-holes-in-leaves.htm.
* Portal Varstvo gozdov Slovenije, https://www.zdravgozd.si.
* Margot in Roland Spohn, Katero drevo je to? (Kranj, 2008).