Šola v naravi 4

Listi, 1. del: Pestrost oblik

Barvitost in domišljija narave z ustvarjanjem pisanih rastlinskih oblik sta brez mej. V današnjem in jutrišnjem prispevku se podrobneje posvečam listom. Ta pomemben rastlinski organ ima več funkcij, mdr. v njem nastajata hrana, ki se prevaja po celotni rastlini, in kisik, zato za ozelenele gozdove radi rečemo, da so naša druga pljuča. Sprehodi po naravi in branje poljudnih botaničnih del so me navdušili za opazovanje zelenja in spoznavanje skoraj neverjetne pestrosti oblik, v katerih rastejo listi. Nekaj detajlov iz te množice predstavljam tudi na blogu. O zanimivih primerih sem brala v knjigah in jih nato poiskala v naravi, in obratno – na sprehodih sem ugledala zanimive pojave ter v knjigah in na spletu poiskala njihove razlage. V pregled sem vključila še zglede, ki so tako vsakdanji, da jih poznamo domala vsi. Pregled, v katerem so, razdeljene po posameznih tematikah, predstavljene osnovne značilnosti listov, je seveda omejen, zamišljen je kot mala šola izbranih osnov botanike in predvsem spodbuda k nadaljnjemu opazovanju okoliške narave.

***

Začnimo z osnovno razdelitvijo listnih oblik. Poznamo enostavne, nedeljene liste (risba 1), deljene ali krpate liste (risba 2) in sestavljene liste (risba 3), medtem ko so listi iglavcev iglice (risba 4). Upodobitve so simbolične.
oblike-listov

V listih ob spodbudi sončne svetlobe poteka proces fotosinteze, v katerem iz vode in ogljikovega dioksida nastajajo sladkorji in kisik. Fotosintezo omogoča zeleno barvilo klorofil, ki rastlinam in listom daje značilno barvo. Jeseni, ko drevesa iz listov umaknejo klorofil, se razkrijejo rdeča in rumena barvila in okrasijo jesenski gozd. V nekaterih rastlinah pa prevladuje rdeče barvilo in so tako že med letom obarvane rjavordeče:
rdece-barvilo

Rastline iz tega pregleda pripadajo debloma višje razvitih rastlin ali brstnic: debloma semenk in (nekaj malega) praprotnic. Semenke delimo na poddebli golosemenk in kritosemenk, slednje pa na razreda enokaličnic in dvokaličnic. Ta dva razreda imata več razločevalnih znakov, eden izmed njih je potek žil v listih: pri enokaličnicah so žile vzporedne, pri dvokaličnicah pa mrežasto razporejene, kot kažeta primera koruze in stročjega fižola:
enokalicnica-dvokalicnica
Po žilah poteka prenos snovi po rastlini: iz listov se prenaša hrana (sladkorji) v steblo, korenine, cvetove in plodove; v obratni smeri, iz korenin, pa se po žilah prenaša voda v druge dele rastline.

Spomladi se na rastlinah zbudijo novi mladi listi, na začetku so pomečkani, zviti in podobno krmežljavi.
Listi leske in navadnega divjega kostanja kmalu po tem, ko se razprejo popki:
leska-divji-kostanj

Spomladanska rabarbara in praprot:
rabarbara-praprot

Sprva je zavit tudi nov list spatifila:
spatifil

Svetlo zeleni vršički iglavca spomladi:
vrsicki

Zanimiv pojav so preobraženi listi, ki imajo drugačen videz in funkcijo kot zeleni listi. Preobražena lista sta tako listna vitica, s katero se grah, ki ima šibko steblo, oprime opore, ter listni trn, ki češminu služi za obrambo:
grah-cesmin

(Pri viticah in trnih kakih drugih rastlin gre lahko tudi za preobraženo steblo.)

Listi čebule so votli, pri mladi čebuli so užitni in zelo okusni. Njeno podzemno čebulico pa tvori preobraženo steblo, ki ga obdajajo mesnati in suhi luskolisti. V čebulici se kopičijo založne snovi.
cebula

Bodice šipkov (slika) in njim sorodnih vrtnic niso preobraženi listi (trni), to so tvorbe drugačne vrste – tkivo, naloženo pod povrhnjico. A tako kot trni tudi bodice ščitijo rastlino pred vsiljivci.
sipek-bodica

***

Več o vsiljivcih, ki jih najdemo na listih, in ukrepih, s katerimi se list (rastlina) zaščiti pred različnimi vplivi iz okolja, pa jutri.


Viri:

* David Attenborough, Zasebno življenje rastlin (Ljubljana, 1996).
* Botanični terminološki slovar, https://fran.si.
* David Burnie, Rastline (Murska Sobota, 1995).
* Drevesa in grmi : enostavno in zanesljivo določanje (Kranj, 2005).